Republika Slovenija je konec meseca marca na sedež Unesca, skupaj s Švico, Francijo in Italijo, prvič oddala nominacijo za vpis v Unescov Register dobrih praks varovanja nesnovne kulturne dediščine, medtem ko ima Slovenija na Unescovem Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva že sedem vpisov nesnovne kulturne dediščine: od Škofjeloškega pasijona, klekljanja čipk, čebelarstva kot načina življenja, suhozidne gradnje in reje lipicancev do babištva. Oddana nominacija za vpis v Register dobrih praks obsega predstavitev skupnostnega programa varovanja alpske prehranske dediščine v Sloveniji, Švici, Franciji in Italiji s poudarkom na dolgoročnem okvirju varovanja te nesnovne kulturne dediščine, njenem prenosu in obstoju v prihodnosti. 

Pri pripravi slovenskega dela predloga so sodelovali številni partnerji s področij kulture, dediščine, raziskovanja, razvoja in turizma, med njimi tudi Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, ter nosilci dediščine – skupnosti, društva in posamezniki. Vsebinsko se nominacija navezuje na več enot, vpisanih v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine, kot so: Planinska paša in predelava mleka, Priprava bohinjskega mohanta, Priprava bovških krafov, Izdelovanje trničev in pisav, Čebelarstvo, Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov ter Sušenje sadja. 

Unescov Medvladni odbor bo o vpisu nominacije v omenjeni Register predvidoma odločal na zasedanju konec leta 2027, na podlagi predhodnega mnenja Unescovega Evalvacijskega telesa.