Domov » Predstavitev monografije, projekcija filmov in diskusija o nesnovni kulturni dediščini in filmu, 5 april 2016, SEM

Predstavitev monografije, projekcija filmov in diskusija o nesnovni kulturni dediščini in filmu, 5 april 2016, SEM

Foto: Anja Jerin, 2016. V torek, 5. aprila 2016, smo v Slovenskem etnografskem muzeju s podporo Slovenske nacionalne komisije za Unesco pripravili predstavitev dvojezične knjige Dokumentiranje in predstavljanje nesnovne kulturne dediščine s filmom. ) Urednica knjige Nadja Valentinčič Furlan je povzela bistvene ugotovitve devetih avtorjev iz petih držav, ki nesnovno kulturno dediščino proučujejo kot vizualni antropologi oz. sodelujejo pri izdelavi kratkih filmov za nacionalne registre ali Unescova seznama in register.

Knjiga je pokazala, da se Unesco že od priprave Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine zaveda pomena filmov o nesnovni kulturni dediščini (od 391 vpisanih elementov sta samo dva brez filma, zadnja leta je postal film obvezna sestavina nominacij na seznama in v register). Po drugi strani so navodila o vsebini in stilu filma zelo skopa, izjava o odpovedi avtorskim pravicam premalo pojasnjena, največji absurd pa je, da pri presojanju ustreznosti nominiranega elementa vrednotijo samo pisno utemeljitev, filma pa ne, čeprav so lokalna skupnost in prijavitelji vanj vložili znanje, čas, energijo in tudi znatna sredstva.

Foto: Jure Rus, 2016. Sprva so bili filmi o elementih na Unescovih seznamih in v registru narejeni v maniri promocijskih in turističnih filmov ali televizijskih novic, s čimer niso bili zadovoljni niti vizualni antropologi, niti sam Unesco. Ta je zadnja leta dodal priporočila, da naj film prikazuje avtentično nesnovno kulturno dediščino v življenju ljudi (ne odrskega ali zrežiranega prikaza v promocijskih filmih) in da naj o dediščini v filmih govorijo nosilci dediščine sami, ki pa še niso polno zaživela v praksi. Vizualni antropologi v knjigi dodajamo še, da naj nosilci sodelujejo tudi pri načrtovanju in izvedbi filma, da lahko vplivajo na oblikovanje znanja o svoji dediščini in skupnosti. Tak pristop imenujemo participativna metoda ali participativni film.  

Razliko v produkcijskih pristopih smo opazovali v filmu najnovejše slovenske nominacije na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine Dooor- to-Door- Rounds of Kurenti (Obhodi kurentov), kjer glavnino podatkov prinaša tretjeosebni komentar, in v filmu Priprava poprtnikov, kjer dediščino prazničnega kruha spoznamo skozi posnetke postopkov in izjave nosilcev dediščine.

S podporo Slovenske nacionalne komisije za Unesco in v sodelovanju z avtorji člankov, vizualnimi antropologi in sodelavci Unesca bomo skušali v naslednjih letih doseči, da Unesco oblikuje bolj natančna navodila za produkcijo filmov in da naj bodo vsa priporočila o filmu zbrana na enem mestu, potem pa še, da tudi film vključi v proces presojanja ustreznosti nominiranega elementa nesnovne kulturne dediščine.  

Zaradi interesa različnih skupnosti po Sloveniji bo Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine nekaj predstavitev knjige pripravil v sodelovanju s pokrajinskimi muzeji po Sloveniji, da bodo spoznanja iz knjige prišla do nosilcev nesnovne kulturne dediščine in lokalnih snemalcev. Vsakič bomo pokazali tudi filme o nesnovni kulturni dediščini tiste regije. 

Nadja Valentinčič Furlan

 

 

Foto: Anja Jerin, 2016.
Tema je pritegnila stroko, nosilce dediščine in novinarje. Foto: Jure Rus, 2016.