Domov » Novi vpisi v Register žive kulturne dediščine

Novi vpisi v Register žive kulturne dediščine

V Register žive kulturne dediščine, ki trenutno šteje 50 vpisanih elementov nesnovne kulturne dediščine, je bila vpisana nova enota - Pohod po Poti ob žici. Ob enotama Obhodi kurentov in Izdelovanje papirnatih rož pa sta bila evidentirana dva nova nosilca.

 

Foto: Damjan končar, 2015. Pohod po Poti ob žici je množična rekreativna in športna prireditev. V spomin upora meščanov proti sovražniku poteka okoli Ljubljane po trasi, kjer bila od leta 1942 do 1945 ograja z bodečo žico in bunkerji, ki so jo postavili italijanski okupatorji.

 

 

Foto: Mojca Zemljarič, 2010. Ob enoti Obhodi kurentov je bilo evidentirano Folklorno društvo 'Anton-Jože Štrafela' Markovci pri Ptuju, ki je bilo ustanovljeno leta 1938. Naslednje leto je na pobudo etnomuzikologa Franceta Marolta in prvič pod vodstvom Frana Žižka nastopilo na Velikem festivalu slovenskih narodnih običajev v Mariboru, na katerem je prvič javno predstavilo lik koranta in njegove obhode širši množici. Leta 1960 se je društvo s sprevodom tradicionalnih pustnih mask iz Markovcev predstavilo na 1. kurentovanju na Ptuju, pri katerem so člani sodelovali tudi kot soorganizatorji. Za ohranjanje šege obhodov kurentov znotraj društva skrbi več sekcij, med katerimi je najdejavnejša sekcija 'Pustni in ostali liki'. Druge sekcije so: folklorna skupina, kopjaši, ljudske pevke, pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž. Člani Folklornega društva 'Anton-Jože Štrafela' Markovci pri Ptuju se udeležujejo povork doma in v tujini ter s svojimi dejavnostmi aktivno skrbijo za promocijo te nesnovne kulturne dediščine. Društvo je za dolgoletno delo prejelo Maroltovo plaketo, ki jo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti podeljuje za dosežke na področju glasbene, gledališke, folklorne in plesne dejavnosti.

Foto: Anja Jerin, 2016. Ob enoti Izdelovanje papirnatih rož je bila evidentirana nova nosilka Francka Murn iz Dvora pri Žužemberku se z izdelovanjem rož iz krep papirja ukvarja več kot 15 let. S to dejavnostjo se je srečala že v otroštvu, ko je na Dolah pri Litiji, od koder je doma, spremljala izdelovanje papirnatih rož med njenimi sorodnicami. Papirnate rože je pričela intenzivneje izdelovati po upokojitvi. Najraje izdeluje rože, ki jih najde v naravi, pomaga pa si tudi s fotografijami iz knjig. Večji šopek travniških rož izdeluje tudi tri mesece, za en cvet pa porabi tudi eno uro. Uporablja krep papir različnih odtenkov in debelin, žice, lepilo in različno orodje (škarje, klešče, pinceto, igle). Izdelano cvetje, kateremu včasih doda naravne materiale, je namenjeno šegam življenjskega kroga (rojstni dan, poroka, obletnice), krašenju in predstavitvi na prireditvah ter krašenju notranjih prostorov domov (bogkov kot) in cerkev. Poleg rož izdeluje še druge izdelke iz krep papirja (velikonočne pirhe, angelčke). Znanje izdelovanja papirnatih rož na delavnicah prenaša na otroke v vrtcih in osnovnih šolah ter na odrasle v okviru delavnic, ki jih izvaja v društvih. Svoje izdelke razstavlja na razstavah po Sloveniji, udeležuje se tudi sejmov. Za papirnate rože je Francka Murn pridobila certifikat Rokodelstvo Art&Craft Slovenija pri Obrtni zbornici Slovenije in naziv naj mojstrice, ki ji ga je podelila Zveza društev upokojencev Slovenije.

Foto: Damjan končar, 2015.
Foto: Mojca Zemljarič, 2010.
Foto: Anja Jerin, 2016.