Novi enoti v Registru

Ministrstvo za kulturo je 17. maja 2018 na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne dediščine vpisal dve novi enoti – Lectarstvo in Poslikavanje panjskih končnic.

 

 

 

Lectarstvo je rokodelska dejavnost, povezana z izdelovanjem in prodajo lecta, poltrajnega medenega peciva v obliki ploščic in okrašenih figuralnih piškotov, izdelanih s pomočjo pločevinastih modelov. Povezuje se lahko z medičarstvom in svečarstvom.

Ob enoti Lectarstvo je bil evidentiran en nosilec - Perger 1757, Medičarstvo, lectarstvo in svečarstvo d.o.o. iz Slovenj Gradca.

Tradicija izdelovanja medičarskih, lectarskih in svečarskih izdelkov družinskega podjetja Perger sega v leto 1757, ko so njihovi predniki začeli opravljati medičarsko in svečarsko obrt. Danes poleg tradicionalno oblikovanih medičarskih (medeno pecivo, medene pijače), lectarskih in svečarskih izdelkov (sveče za različne priložnosti) izdelujejo tudi sodobno oblikovane izdelke (npr. energetske sveče), pri čemer sodelujejo tudi z znanimi slovenskimi oblikovalci. Kupcem izdelke kot poslovna darila in kot spominke ponujajo na lastnih prodajnih mestih v Slovenj Gradcu in Ljubljani, izdelki pa so tudi del ponudbe v številnih muzejskih trgovinah po Sloveniji. Med prejemniki njihovih izdelkov so bili tudi Nelson Mandela, Luciano Pavarotti, Gari Kasparov, papež Janez Pavel II. in številni drugi. Njihovi izdelki imajo certifikat Obrtne zbornice Slovenije Art&Craft, nekateri ročno izdelani izdelki so bili v preteklosti nagrajeni s priznanjem za rokodelstvo – zlato vitico. Prenos znanja poteka znotraj družine iz generacije v generacijo. S predstavitvami svoje dejavnosti predstavniki družine Perger sodelujejo na sejmih in  razstavah doma in v tujini. Za javnost imajo v domači delavnici galerijo, v kateri prikazujejo izdelovanje pravih voščenih sveč, medenjakov in lectarskih izdelkov.

Prodaja lecta. Foto: A. Jerin, 2015

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Poslikavanje panjskih končnic obsega poslikave pročelnih deščic čebeljih panjev, predvsem kranjičev. Od srede 18. stoletja naprej je izvirna oblika popularnega likovnega izražanja, značilna za precejšen del slovenskega etničnega ozemlja.

Ob enoti Poslikavanje panjskih končnic je bila evidentirana ena nosilka – Anja Bunderla.

Anja Bunderla je profesorica likovne umetnosti, slikarka in čebelarka, ki se ukvarja s poslikavanjem panjskih končnic vse od študentskih let. Navadno slika na podlago iz smrekovega lesa. Uporablja oljne barve ali doma narejene pigmente, mešane z lanenim oljem. Kamnine iz domačega okolja, ki so primerne za tovrstno uporabo, v možnarju stre v prah in jih prečisti. Nekatere barve dobi tudi z drugimi postopki. Pigmenti iz domačega okolja so zelo pomembni, da se barvne palete motivov na končno izdelanih panjskih končnicah nevpadljivo vključujejo v prostor. Po pripravi barve leseno podlago pobarva s svetlejšim odtenkom in jo posuši. Zatem oriše motiv – včasih ga na podlago prenese z vnaprej pripravljene šablone, ki jo luknjičasto zariše in na njo nanese prah, ki na leseni deščici pusti sled motiva. Nato poslika motiv in ga pusti, da se posuši, ter določene dele spet poslika. Tako nastane večslojna oljna slika, ki sledi postopkom, kot so bili v uporabi v času razcveta panjskih končnic. Slika predvsem motive z ohranjenih kranjičev. Ideje za motive črpa iz vsebin in miselnosti časa njihovega nastanka in uporabe ter v povezavi z današnjimi razmerami, sledeč kontinuiteti. Svojih del ne namenja množični prodaji. Za slikanje panjskih končnic uporablja kakovostne materiale in postopke, ki zahtevajo svoj čas in so zato izdelki višjega kakovostnega in s tem cenovnega razreda.

Panjske končnice na stalni postavitvi v SEM. Foto: A. Jerin, 2010

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Register nesnovne dediščine trenutno šteje 65 enot in 181 evidentiranih nosilcev nesnovne kulturne dediščine.