Domov » Nesnovna kulturna dediščina in film, 5. april 2016, Slovenski etnografski muzej

Nesnovna kulturna dediščina in film, 5. april 2016, Slovenski etnografski muzej

Slovenski etnografski muzej vas v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco vljudno vabi na predstavitev knjige Dokumentiranje in predstavljanje nesnovne kulturne dediščine s filmom, projekcijo dveh filmov in diskusijo. Dogodek s skupnim naslovom Nesnovna kulturna dediščina in film bo potekal v torek 5. aprila 2016 ob 11.00 v Slovenskem etnografskem muzeju.

 

Vljudno vabljeni! 

Dokumentiranje in predstavljanje nesnovne kulturne dediščine s filmom

Slovenski etnografki muzej je kot Koordinator varstva žive kulturne dediščine v Sloveniji konec leta 2015 izdal dvojezično znanstveno monografijo, ki obravnava vlogo filma pri dokumentiranju in predstavljanju nesnovne kulturne dediščine na splošno in še posebno v sklopu Unescove razvejane skrbi za njeno varovanje. Devet etnologov, vizualnih antropologov in filmskih avtorjev iz petih držav, ki so udeleženi v vizualnih raziskavah dediščine in pri njenih filmskih predstavitvah, je na podlagi empirije in vizualne antropologije postavilo temeljna izhodišča za praktično uporabo medija v okviru varovanja nesnovne kulturne dediščine.

Prispevki so razvrščeni od tistih, ki obravnavajo širši kontekst nesnovne kulturne dediščine in njene vizualizacije, do tistih, ki se posvečajo izdelavi filmov za potrebe nominacij na Unescove sezname. Dr. Shina-Nancy Erlewein v teoretično-metodološko naravnanem članku Nesnovno je važno: Metodologije v vizualni antropologiji in dokumentacija nesnovne kulturne dediščine kritično ovrednoti Unescova orodja za varovanje nesnovne kulturne dediščine in možne metodološke pristope pri avdiovizualnih reprezentacijah. Dr. Beate Engelbrecht v prispevku Varovanje nesnovne kulturne dediščine s filmom: Vprašanja dokumentacije, zaščite in ohranjanja sooča Unescove definicije s terenskimi izkušnjami v indonezijski Tani Toraji in razdela različne funkcije filma pri varovanju, ohranjanju in zaščiti tovrstne dediščine. Dr. János Tari v opisnem članku Dokumentiranje, predstavljanje in digitalizacija madžarske nesnovne kulturne dediščine obravnava madžarsko nesnovno kulturno dediščino, filmsko dediščino Madžarskega etnografskega muzeja in delovanje Icomovega Mednarodnega odbora za avdiovizualne in nove tehnologije slike in zvoka (Avicom). Zadnji štirje empirično-teoretično-analitični prispevki se osredotočajo na avdiovizualno dokumentiranje in predstavljanje nesnovne kulturne dediščine v okviru Unescovega varovanja v treh državah: dr. Juraj Hamar in dr. Ľubica Voľanská na Slovaškem (Prezentacija in reprezentacija elementov nesnovne kulturne dediščine s filmom), Mirela Hrovatin in Darije Hrovatin na Hrvaškem (Izdelava kratkih filmov za Unescova seznama in njegov register nesnovne kulturne dediščine na Hrvaškem) in Nadja Valentinčič Furlan v Sloveniji (Vizualna antropologija in vizualizacija nesnovne kulturne dediščine v Unescovem okviru). Tudi Tamara Nikolić Đerić (Uporaba novih medijev in senzorne etnografije pri raziskovanju in posredovanju nesnovne kulturne dediščine) obravnava hrvaški prostor na primeru Ekomuzeja batana, pri čemer se sklicuje na senzorno antropologijo.

Urednica Nadja Valentinčič Furlan v uvodniku pojasni razvoj Unescove skrbi za varovanje nesnovne kulturne dediščine ter povzema in sintetizira glavne ugotovitve avtorjev. Recenzentki knjige sta bili dr. Felicia Hughes-Freeland in dr. Tanja Bukovčan, predgovora pa sta prispevali dr. Tanja Roženbergar v imenu Slovenskega etnografskega muzeja in Marjutka Hafner v imenu Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Za prevode v angleški jezik in pregled angleških besedil je poskrbel David Limon, tuja besedila so v slovenščino prevedli Franc Smrke, Nives Sulič Dular in Nadja Valentinčič Furlan, jezikovno pa jih je pregledala Vilma Kavšček. Publikacijo je oblikovala Ana Destovnik, izdal in založil Slovenski etnografski muzej, natisnil pa T2 studio v nakladi 500 izvodov. Knjiga je izšla s podporo Ministrstva za kulturo. Fotografija na ovitku je fotomontaža drežniškega »ta grdega« na tablici, skratka pogled na dediščino skozi sodobni medij.