Domov » Aktivnosti koordinatorja » Predstavitev knjige Vizualiziranje nesnovne kulturne dediščine

Predstavitev knjige Vizualiziranje nesnovne kulturne dediščine

Predstavitev monografije. Foto: J. Jamšek, 2018V sredo, 14. novembra 2018, smo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) predstavili dvojezično monografijo Vizualiziranje nesnovne kulturne dediščine. Uvodoma so direktorica SEM dr. Tanja Roženbergar, vodja Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo mag. Ksenija Kovačec Naglič in generalna sekretarka Slovenske nacionalne komisije za Unesco Marjutka Hafner izdajo knjige umestile v delovanje Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine in Unescovo paradigmo varovanja tovrstne dediščine. Prav one so, poleg dr. Mirene Staneve iz Regionalnega centra za varovanje nesnovne kulturne dediščine Jugovzhodne Evrope pod pokroviteljstvom Unesca, prispevale tudi predgovore h knjigi.

Urednica knjige Nadja Valentinčič Furlan, kustodinja za etnografski film v SEM,  je predstavila glavne premise in koncepte šestih člankov, katerih avtorji sodelujejo pri vizualizaciji nesnovne kulturne dediščine z različnimi mediji: nominacijskimi filmi, fotografijami, umetniškimi projekti in razstavami. Sama je v članku Filmi o nesnovni kulturni dediščini: Govoriti za, govoriti o, govoriti z ali govoriti ob analizirala glasove, avtoriteto in avtorstvo v nominacijskih filmih ter udeležbo nosilcev dediščine pri njihovi produkciji.

Prispevek Participativni pristop k vizualiziranju mlinarjeve obrti dr. Alberta van der Zeijdna, zgodovinarja z Nizozemskega centra za nesnovno kulturno dediščino in predavatelja na Študijah nesnovne dediščine Univerze v Utrechtu, kot študijo primera predstavi izdelavo filma Mlinarjeva obrt za prvo nizozemsko nominacijo na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Hugues Sicard, inženir informacijskega upravljanja iz Unescove Sekcije za nesnovno kulturno dediščino v Parizu, v članku Vloga avdiovizualnega gradiva pri nominiranju nesnovne kulturne dediščine na Unescove sezname in njeni promociji kritično povzame razvoj postopkov za oddajo nominacijskih filmov, njihovo vrednotenje in različne rabe.

Saša Srećković, etnolog in antropolog ter član Unescovega Ocenjevalnega telesa, je v prispevku Nominacijski filmi za Unescove sezname nesnovne kulturne dediščine: Trendi, priložnosti in izzivi ovrednotil nominacijske filme elementov, ki so bili na Unescove sezname nesnovne dediščine sprejeti leta 2017, med drugim tudi z vidika specifik posameznega seznama.

Etnologinja in folkloristka dr. Miglena Ivanova je vpeta v postopke varovanja nesnovne kulturne dediščine v Bolgariji. V članku Več kot dokumentacija in ilustracija: Fotografija na področju varovanja nesnovne kulturne dediščine razišče raznovrstne vloge fotografije pri raziskovanju, varovanju in promociji dediščine, ter pri dokumentiranju soglasja nosilnih skupnosti k nominaciji in v medkulturni komunikaciji na spletnih omrežjih.

Prispevek Keramična proizvodnja kot nesnovna kulturna dediščina in njena vizualizacija poljske arheologinje, etnologinje in raziskovalke umetnosti dr. Ewe Klekot obravnava različne oblike vizualizacije nesnovne kulturne dediščine, med drugim tudi umetniško intervencijo v industrijsko proizvodnjo keramike v tovarni finega porcelana Ćmielów.

Vsi avtorji poudarjajo participacijo nosilcev dediščine pri njeni vizualizaciji, kar je v skladu s metodami in etiko vizualne antropologije in prav tako tudi s temeljnimi izhodišči Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Rdeča nit nekaterih člankov je spoznanje, da ljudje, katerih delovanje in raziskovanje temeljita na besedilih, filmov pogosto ne cenijo in morda tudi ne znajo vrednotiti. Povezovanje medijskih kanalov in posredovanje med pripadniki »besedilne«, »vizualne« in »avdiovizualne« skupnosti je zato med cilji pričujoče knjige. Seveda pa ta prinaša tudi bolj praktične koristi, kot so notranji vpogled v Unescovo obravnavo, vrednotenje in uporabo nominacijskih filmov in novejša Unescova priporočila o izdelavi nominacijskih filmov.

Knjiga je opremljena s 33 fotografijami, mnogimi strokovnimi in znanstvenimi referencami in podatki o šestdesetih obravnavanih filmih s povezavami na njihove objave na spletni strani Unesca ali nacionalnih koordinatorjev nesnovne kulturne dediščine. Med predstavitvijo smo na ekranu spremljali fotografije, na koncu pa smo si ogledali film Mlinarjeva obrt https://ich.unesco.org/en/RL/craft-of-the-miller-operating-windmills-and-watermills-01265 in primer posnetega prostovoljnega, vnaprejšnjega in informiranega soglasja iz Kenije.

Znanstvena monografija nagovarja stroko, znanost in Unesco in prav tako tudi nosilce dediščine ter avtorje in producente filmov. Urednica bo nadaljevala s ciklusom razširjanja glavnih spoznanj v pokrajinskih muzejih po Sloveniji, ki jih poveže s prikazom filmov o nesnovni kulturni dediščini tiste regije. 

Unesco je ob pripravi Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine določil, da film nadomešča odhod ocenjevalcev na teren, ki je uveljavljen pri kandidaturah na Seznam svetovne dediščine. Nominacijske filme torej velja izkoristiti za prikaz živosti nesnovne kulturne dediščine, načina prenosa znanj in veščin ter pomena te dediščine za lokalno skupnost in njeno identiteto.    

Nadja Valentinčič Furlan

Predstavitev monografije. Foto: J. Jamšek, 2018

Predstavitev monografije. Foto: J. Jamšek, 2018
Predstavitev monografije. Foto: J. Jamšek, 2018