Domov » Aktivnosti koordinatorja » Nov vpis v Register

Nov vpis v Register

Ministrstvo za kulturo je 13. aprila 2018 na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne dediščine vpisalo novo enoto - Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov.

Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov zanje je tradicionalna rokodelska dejavnost, značilna za Škofjeloško območje. Medeno pecivo izdelujejo z vtiskovanjem testa v ročno izrezljane lesene modele ali ga oblikujejo in krasijo prostoročno.

Ob enoti Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov so bile evidentirane štiri nosilke.

Alenka Lotrič. Foto: K. Mohorič Bonča, 2014 Breda Tolar in Alenka Lotrič iz Dražgoš sta mojstrici, ki izdelujeta dražgoške kruhke. S peko kruhkov sta se srečali v otroških letih, ko sta se veščine izdelovanja tega medenega peciva naučili od bližnjih sorodnic (babice Pavline Ambrožič, njene sestre Marije Jelenc, po domače Dobretove mame). Sedaj nadaljujeta družinsko in vaško tradicijo izdelovanja kruhkov. Resneje sta se obrti lotili pred približno 15 leti, ker je bilo povpraševanje po kruhkih veliko, mojstric pa je primanjkovalo. Vse od začetka kruhke
izdelujeta skupaj in si delo oziroma posamezne faze dela delita.  
Kruhke oblikujeta ročno, pri delu uporabljata le nož, valjar, ščipalo (šipounk) in zobotrebce. Njuna delavnica je domača kuhinja, enkrat pri eni, drugič pri drugi. Po družinskem receptu oblikujeta kruhke različnih oblik, najpogosteje srca, majolike, miklavže, parkeljne, fajfe, zvezde in krajčke. Okrasje na kruhku sta prevzeli po predhodnicah, dodali sta tudi svoje oblike okrasja. Njuni izdelki imajo certifikat
Rokodelstvo Art&Craft Slovenije, vključeni so tudi v blagovno znamko Babica Jerca in dedek Jaka: naravni izdelki iz škofjeloških hribov. Redno izvajata delavnice peke dražgoških kruhkov v šolah (PŠ Dražgoše, OŠ Železniki, osnovne šole v Škofji Loki), vrtcih, Muzeju Železniki, Rokodelskem centru DUO Škofja Loka  in na različnih prireditvah.

Cirila Šmid. Foto: V. Debelak, 2014Znanje za izdelavo dražgoških kruhkov je Cirila Šmid najprej dobila od gospe Marije
Jelenc, po domače Dobretove mame iz Dražgoš. Za mojstrsko izdelovanje kruhkov pa je treba od osnovnega znanja spretnosti nadgraditi in kot samouk jih je Cirila Šmid
pridobila le z dolgoletnim delom oziroma kot pravi sama, »za mizo vztrajnost«. Danes v domači delavnici izdeluje tradicionalne dražgoške kruhke z različnimi motivi: srčki,
majolikami, krajčki, narodnimi nošami, kelihi, različnimi zvezdami, Miklavžem, parkeljni, košaricami ali lipovim listom. Najpogosteje izdeluje srca,  ki jih tako kot druge motive okrasi s cvetličnimi motivi planike, pšeničnih klasov, nageljnov in šmarnice. Izdeluje tudi loške kruhke.
Za svoje delo je leta 2012 prejela nagrado zlati medenjak, ki jo podeljuje Čebelarska zveza Slovenije. Aktivno sodeluje pri izvajanju rokodelskih delavnic in prikazov te rokodelske veščine. Sodeluje na etnoloških prireditvah in sejmih po vsej Sloveniji. Dražgoški in loški kruhki Cirile Šmid so med uradnimi spominki Škofjeloškega pasijona.

Petra Plestenjak Podlogar. Foto: J. Kuhar, 2011 Petra Plestenjak Podlogar je danes edina znana nosilka znanja ročnega izdelovanja modelov za mali (loški) kruhek. Z rezbarjenjem se je začela ukvarjati leta 1975, pri 12 letih. Zanimanje za to dejavnost ji je vzbudil njen stari oče Ivo Plestenjak, ki je prav tako ljubiteljsko rezbaril. On jo je učil in nadzoroval, že takoj na začetku pa je pokazala sposobnost in samostojnost pri delu. S to dejavnostjo se ukvarj
a že več kot 40 let, tri glavne značilnosti njenega ustvarjanja pa so: nadaljevanje družinske tradicije
rezbarjenja, zvesta uporaba tradicionalnih materialov in ročnega načina izdelave ter mojstrska nadgradnja tradicije s sodobno ustvarjalnostjo, iskanjem vedno novih motivov in uporabnosti izdelkov. Poleg rezbarjenja modelov pa male kruhke tudi peče, bolj intenzivno od leta 2012, ko je začela v okviru delovanj
a v Rokodelskem centru DUO Škofja Loka to rokodelsko veščino prenašati na mlajše generacije. Od  takrat izvaja rokodelske delavnice peke malih kruhkov v vrtcih, na osnovnih in srednjih šolah na Škofjeloškem in drugod, in sicer v zadnjih letih vse pogosteje skupaj z Liljano Panjtar, s katero tako združujeta celotno zgodbo malega (loškega) kruhka – ročno izdelovanje modelov za mali kruhek in odtiskovanje testa vanje ter peko malih loških kruhkov. Svoje kruhke je poimenovala »Poglej in pojej«. S tem širšo javnost spodbuja, naj tudi sami pečejo male kruhke in jih podarjajo svojih najbližjim. Leta 1978 je prvič sodelovala na Razstavi domače in umetnostne obrti v Slovenj Gradcu in kot najmlajša udeleženka pri 15 letih pridobila naziv mojster. Leta 1990 je pridobila še en naziv mojstra domače in umetnostne obrti. Njeni izdelki so bili del svetovnih razstav in drugih gostujočih razstav ter tako prisotni po vsem svetu. Petra Plestenjak Podlogar ustvarja doma, v svoji domači rokodelski delavnici. Ker pri delu ne uporablja šablon, je vsak njen izdelek unikat. Stoletja dolgo tradicijo izdelovanja modelov na  Škofjeloškem nadaljuje in nadgrajuje s svojimi avtorskimi motivi in vzorci ter tako tradicijo prepleta s sodobnostjo. Modele nadgrajuje tudi z novimi izdelki – knjižnimi kazali obeski, stenskimi rezbarijami in rezbarijami na pohištvu.

V Register nesnovne dediščine je trenutno vpisanih 62 enot in 177 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.

Breda Tolar. Foto: N. Drol, 2015
Alenka Lotrič. Foto: K. Mohorič Bonča, 2014
Cirila Šmid. Foto: V. Debelak, 2014
Petra Plestenjak Podlogar. Foto: J. Kuhar, 2011