Domov » Aktivnosti koordinatorja » Maškare, pustovi, fajšenki, kurenti, šjeme, …

Maškare, pustovi, fajšenki, kurenti, šjeme, …

Škoromata. Foto: A. Jerin, 2019Pustna dediščina Slovenije je izredno pestra in bogata. Številna lokalna pustovanja, ko se pustni liki odpravijo od hiše do hiše, kjer zaželijo vse dobro in z ropotom preganjajo vse slabo, pomembno vplivajo na ohranjanje kulturne dediščine. 

Živost nesnovne kulturne dediščine je »gonilo«, da se šege, navade, znanja in veščine prenašajo iz generacije v generacijo. Pa vendar: tako kot se spreminja način življenja, se spreminja tudi nesnovna kulturna dediščina, kar se kaže tudi pri nekaterih pustnih šegah – ne vseh! Nekoč so se šemili le neporočeni moški, kar še danes dosledno ohranjata fantovski skupnosti Ravenskega in Drežniškega pusta. Drugod se šemijo tudi poročeni moški, a žensk ne prepuščajo medse, kot je to npr. pri Hrušiških škoromatih. Pri kurentu, najbolj množičnemu pustnemu liku v Sloveniji, pa si kurentije nadenejo neporočeni in poročeni moški, ženske, kot tudi otroci: dečki in deklice.

Borovo gostuvanje. Foto: M. Špiček, 2011Cerkljanska laufarija. Foto: M. Špiček, 2009Drežniški in Ravenski pust. Foto: M. Špiček, 2009

 

 

 

 

 

Za ohranjanje pustne dediščine pa niso pomembni le tisti, ki se našemijo, temveč imajo pomembno vlogo tudi punce in matere, saj one spletejo nogavice, izdelajo rože iz papirja, zašijejo kostume itd. Čeprav je število različnih karnevalov po Sloveniji v porastu, kamor se odpravijo številne pustne skupine na gostovanje, pa je prisotnost pustnih likov v domači vasi, na domačem obhodu ali poberiji za njih najpomembnejši del pusta. Takrat domačini odprejo svoja vrata pustnim skupinam, jih pogostijo in obdarijo. Pustne šege so del celotne lokalne skupnosti, ki s to dediščino živi in jo ohranja.

Obhodi pustnih oračev. Foto: M. Kranjc, 2004Ponikovske mačkare. Foto: T. Zidarič, 2015Pust Mozirski. Foto: A. Jerin, 2015

 

 

 

 

 

V Sloveniji imamo v Register nesnovne kulturne dediščine vpisane naslednje pustne šege: Cerkljanska laufarija, Borovo gostuvanje, Obhodi pustnih oračev, Škoromatija, Obhodi kurentov, Drežniški in Ravenski pust, Šelmarija, Vrbiške šeme, Zagoriške mačkare, Ponikovske mačkare in Pust Mozirski.

Šelmarija. Foto: M. Špiček, 2011Vrbiške šeme. Foto: N. Židov, 2013Zagoriške mačkare. Foto: N. Židov, 2014

Register redno dopolnjujemo in zato so v pripravi še nekatere druge pustne šege kot npr. vleka ploha / ploharija in Dobovski fašjenk.

Obhodi kurentov. Foto: A. Brence, 2010 Konec leta 2017 so bili Obhodi kurentov vpisani na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Pri pripravi nominacije za vpis Obhodov kurentov na Unescov Reprezentativni seznam so sodelovale tudi strokovnjakinje Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine.

mag. Adela Pukl, muzejska svetovalka

Škoromata. Foto: A. Jerin, 2019
Borovo gostuvanje. Foto: M. Špiček, 2011
Cerkljanska laufarija. Foto: M. Špiček, 2009
Drežniški in Ravenski pust. Foto: M. Špiček, 2009
Obhodi kurentov. Foto: A. Brence, 2010
Obhodi pustnih oračev. Foto: M. Kranjc, 2004
Ponikovske mačkare. Foto: T. Zidarič, 2015
Pust Mozirski. Foto: A. Jerin, 2015
Šelmarija. Foto: M. Špiček, 2011
Vrbiške šeme. Foto: N. Židov, 2013
Zagoriške mačkare. Foto: N. Židov, 2014