2-00001: Škofjeloški pasijon
Škofjeloški pasijon je spokorniška pasijonska procesija po besedilu patra Romualda Marušiča iz leta 1721, ki se uprizarja v velikonočnem času v Škofji Loki.
2-00002: Cerkljanska laufarija
Laufarija je pustna prireditev v Cerknem, na kateri sodelujejo liki laufarjev z
značilnimi lesenimi naličji. Obsega koledovanje, nedeljski sprevod po ulicah in
branje obtožnice pustu ter iskanje lesenega kladiva in usmrtitev pusta v torek.
2-00003: Borovo gostüvanje
Borovo gostüvanje je za Prekmurje značilna pustna šega in prireditev. V uprizoritvi simbolične poroke z borom se prepletajo ženitovanjske in pustne šege. Prvotno so borovo gostüvanje izvajali le v vaseh, kjer v predpustnem času ni bilo nobene poroke.
2-00004: Obhodi pustnih oračev
Obhodi pustnih oračev so obhodna šega v severovzhodni Sloveniji. Pustni orači s plesom kurentov, šalami, z norčijami, glasbo, obrednim oranjem in s starim ritualnim voščilom voščijo domačinom zdravje in bogat pridelek.
Škoromátija je pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju. Na pustno soboto ali nedeljo škoromáti pobirajo darove po hišah, na pepelnično sredo pa pusta pokopljejo ali zažgejo.
Obhodi kurentov so pustna šega in prireditev na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Kurent je najbolj množičen tradicionalen pustni lik, ki po ljudskem verovanju preganja zimo in vabi v deželo pomlad.
2-00007: Drežniški in Ravenski pust
Drežniški in Ravenski pust sta šegi in prireditvi v Drežnici ter Drežniških Ravnah, na Jezercih in v Magozdu. Značilni liki so ta grdi, ki lovijo in s pepelom oprašujejo mladež, ter ta lepi, ki obiskujejo domove, kjer dobijo darove in zaplešejo.
2-00008: Pisanje pirhov ob prazniku šempav
Pisanje pirhov ob prazniku šempav poteka vsako prvo nedeljo v maju, ko se ženske iz Poljubinja in okolice zberejo in z rdečo barvo barvajo ter z različnimi motivi in verzi popišejo kuhana jajca. Njihova posebnost je izdelava zunaj velikonočnega časa.
2-00009: Izdelovanje papirnatih rož
Izdelovanje papirnatih rož je veščina oblikovanja različnih vrst papirja v dovršeno
izdelane predmete, ki posnemajo naravno podobo rož in rastlinja in se uporabljajo
ob različnih priložnostih, največkrat povezanih z obredi prehoda in praznovanji.