Domov » Node » V Register vpisana nova enota - SKODLARSTVO

V Register vpisana nova enota - SKODLARSTVO

Ministrstvo za kulturo je na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne dediščine vpisalo že 59 enoto nesnovne kulturne dediščine – Skodlarstvo.

 

S skodlami krita pastirska koča na Veliki planini. Foto: A. Jerin, 2016. Skodlarstvo je obrtna dejavnost z bogato tradicijo, ki obsega izdelovanje lesenih skodel in kritje streh stanovanjskih, gospodarskih, občasno naseljenih in drugih stavbnih objektov s skodlami, največkrat v višje ležečih območjih Slovenije.

Ob enoti Skodlarstvo je bil evidentiran en nosilec – Bojan Koželj iz Stahovice pri Kamniku.

 

 

Bojan Koželj se z izdelovanjem skodel in prekrivanjem streh s to vrsto kritine v Sloveniji pa tudi izven njenih mej ukvarja od leta 1987, ko je registriral domačo obrt. Znanje in veščine je prevzel od svojega deda in očeta.

Bojan koželj med prekrivanjem strehe pastirske koče na Veliki planini. Foto: M. Povše, 2011.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skodle izdeluje predvsem iz macesnovega in smrekovega lesa, ki ga največ dobi v gozdovih doline Kamniške Bistrice, na Štajerskem in Kočevskem. Skodle izdeluje v domači delavnici v Stahovici, kjer jih tudi suši. Delo doma poteka predvsem med novembrom in majem, zatem sledi delo na terenu. Strehe največkrat krije dvoslojno, to pomeni, da skodle pribije na late v vertikalni legi, v drugem sloju pa stik dveh spodnjih skodel prekrije z zgornjo.

Bojan Koželj je skupaj s svojimi delavci s skodlami prekril številne spomeniško zaščitene objekte, na primer objekte v Bazi 20, cerkvene objekte (Ruska kapelica na Vršiču, Uršlja gora, Šmarjetna gora), gradove (Predjamski grad, Celjski grad) in pripadajoče objekte (obzidje Blejskega gradu), občasno naseljene pastirske stavbe na Veliki planini in zapornice na reki Kamniška Bistrica v Stahovici.

Znanje izdelovanja skodel in kritja streh predstavlja na sejmih po Sloveniji in tujini. Prav tako znanje predaja mlajšim generacijam na delavnicah v okviru srednješolskih programov.

Leta 2002 je podjetje Bojana Koželja pridobilo znak kakovosti v graditeljstvu, ki ga izdelkom in storitvam, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti, podeljuje Gradbeni inštitut ZRMK.

V Register nesnovne dediščine je trenutno vpisanih 59 enot in 171 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.

 

Bojan koželj med prekrivanjem strehe pastirske koče na Veliki planini. Foto: M. Povše, 2011.
S skodlami krita pastirska koča na Veliki planini. Foto: A. Jerin, 2016.